ODPRAVA PERSPEKTIVNIH ALPINISTOV V HIMALAJO

Mednarodna zveza gorniških organizacij (UIAA) organizira vsaki dve leti tabor perspektivnih mladih alpinistov v Himalajo. Letos je bil razpisan tabor na področju GARWALA v Indiji, alpinisti naj bi dosegli najvišji vrh tega področja SATOPANTH z višino 7075 metrov.
Na podlagi razpisa je komisija za odprave v tuja gorstva (KOTG) pri Planinski zvezi Slovenije izbrala ekipo alpinistov. V odpravo smo bili izbrani: Tine Cuder iz Bovca, Samo Krmelj, Rok Blagus in Jernej Bevk iz Ljubljane, Jernej je bil tudi vodja odprave. Na pot smo se podali 10. 9. 2003 z brniškega letališča preko Dunaja v New Delhi. Po osemdnevnem birokratskem urejanju stvari (dovoljenje za goro, opremo, posebne x vize) smo se 18.9. 2003 končno podali proti hribom. Med tem časom sta se nam pridružila še dva alpinista iz Mongolije , tako smo postali mednarodna odprava. Po dveh neprijetnih dnevih vožnje smo se pripeljali do GONGOTRIJA (3000m nadmorske višine), to je zadnje naselje do katerega je možen prevoz z avtomobili. Od tod do baznega tabora na višini 4900metrov smo potrebovali tri dneve pešačenja. Spotoma smo opazovali tudi številne romarje, ki so na različne načine potovali k izviru GANGESA. Ta izvir je izpod ledenika, iz nekakšne ledne jame. Voda odteka izpod ledu in počasi odteka proti dolini. Reka postaja vse večja, saj dobiva številne pritoke z leve in desne strani. Indijci imajo GANGES za SVETO REKO. Od tod do baznega tabora, na višini 4900 m , smo potrebovali tri dneve. Za nošnjo celotne odpravarske opreme smo potrebovali 40 nosacev. Po dnevu počitka smo na aklimatizacijski turi postavili pomožno bazo (ABC) na višini 5250m . V naslednjih dneh smo postavili še drugi višinski tabor na višini 5900m in tam tudi prespali. Seveda smo morali postaviti šotor in to postavljanje je bilo kar zahtevno delo. Poizkušali smo najprej zgraditi nekakšen zid iz snega in v to zavetje smo postavili višinski šotor. Dihanje na tej višini je že oteženo in izdelava sneženega zidu je bila kar mučna. Postavili smo nekaj kosov snega in smo že morali počivati, vendar smo uspeli. Nato je sledilo nekaj dni počitka v bazi pred odločilnim naskokom na vrh. Tretjeg oktobra 2003 smo ponovno krenili iz baze do tabora 2 in tam prespali. Naslednjo noč smo že ob 2:30 minut krenili proti vrhu. Začetek tega zaključnega vzpona je bil najtežji, saj smo morali premagati 400m zahtevnega in izpostavljenega grebena. Po devetih urah hoje in plezanja smo stopili na vrh 7075 metrov visokega SATOPANTHA. Na vrhu smo razvili slovensko zastavo in zastavo PZS, naredili smo tudi nekaj posnetkov. Zaradi hudega mraza in divjega vetra smo se začeli hitro spuščati. Srečno smo se vrnili v bazo in s tem je bil opravljen drugi slovenski pristop na to goro. V domovino smo prispeli 12. oktobra 2003.

Poročilo odprave Janak 2002

Odprava je potekala v mesecih september, oktober, november v letu 2002. Udeležili smo se je Sebastjan Domenih(AO Bovec),Grega Kresal(AO Matica), Miha Marence(AOKranj),Aleš Koželj (AO Kamnik), Vasja Košuta (AO Nova gorica), Tomaž Tišler (AO Žiri), Blaž Stres, Matija Klanjšček (oba SAO Tolmin), Miha Valič (AO Rašica) in pridružena člana iz tujine Stevie Haston in Lauronce Goulot Haston. Naš namen je bil plezati v alpskem slogu naše ne osvojene vrhove Himalaje. Preplezali smo tri nove smeri v Južni Patibari (6702m), in opravili še nekaj drugih poskusov. Več o naši odpravi si lahko preberete na www.drytooling.org.

Poročilo Alpinistično smučarske odprave Tian-shan 01

Odprava je potekala v mesecu juliju in avgustu 2001. Sestavljali smo jo Sebastjan Domenih (AO Bovec), Peter Poljanec, Borut Golja, Renato Leban, David Kapitan, Boštjan Sovdat, Brane Zelenjak (vsi SAO Tolmin). Cilj odprave je bil ovojiti vrh Kan-tengr i(7010m) in smučati kar se da visoko z le tega. Vrh sva osvojila Boštjan Sovdat in Sebastjan Domenih, Peter Poljanec pa je opravil prvenstven spust z snežno desko z drugega tabora. Vsi člani smo osvojili tudi vrh Chapaev (6150m).